Prostovoljno služenje vojaškega roka: zaslužek ali domoljubje?

Ob vse pogostejših napetostih zaradi vojne v Ukrajini, pa tudi nedavnih skupnih vajah Rusije in Belorusije Zapad ter incidentu z domnevnimi ruskimi droni, ki je vstopil v poljski zračni prostor, številne evropske države pospešeno krepijo vlaganja v obrambo.

Članice zveze Nato so se denimo na vrhu junija letos dogovorile, da bodo do leta 2035 za osnovne obrambne potrebe in izdatke, povezane z obrambo in varnostjo, letno namenjale pet odstotkov BDP. Obenem se v več državah vrača tudi razprava o obveznem služenju vojaškega roka. Latvija ga je po 17 letih vnovič uvedla leta 2024, z januarjem prihodnje leto pa naborniški sistem uvaja tudi Hrvaška.

Slovenija obveznega služenja sicer nima že od leta 2003 in trenutno ne kaže, da bi ga znova uvedla, a zanimanje za prostovoljno služenje vojaškega roka se kljub temu povečuje. Po podatkih Slovenske vojske (SV) je bilo leta 2021 na služenje napotenih 285 mladih, leto kasneje 278, leta 2023 že 323, lani pa 383. Letos so do konca junija zabeležili že 242 napotitev.

Denar ali dvig domoljubne zavesti?

Povečano zanimanje za prostovoljno služenje vojaškega roka je po besedah Jelene Juvan, predstojnice katedre za obramboslovje na ljubljanskem FDV, deloma mogoče pripisati finančnim spodbudam in drugim ugodnostim, ki jih prostovoljci prejmejo med služenjem.

Vojak prostovoljec namreč po 13 tednih oziroma treh fazah usposabljanja prejme 3.930 evrov neto. Čas služenja se šteje v pokojninsko dobo, prostovoljci pa imajo pravico še do številnih drugih ugodnosti: pridobitev pogojev za opravljanje vozniškega izpita B kategorije, zagotovljeno prenočišče in prehrano, povračila potnih stroškov ob prostih vikendih ter zdravstveno in nezgodno zavarovanje.

"Pa vendar ni vse v denarju," poudarja Juvan, ki dodaja, da lahko vse večje zanimanje za služenje vojaškega roka razumemo tudi kot dvig domoljubne zavesti med mladimi, kot tudi krepitev zavedanja in potrebe po poznavanju teh vsebin in veščin, ki so jih deležni na služenju.

"Tisto, kar je pa še vedno problematično in v luči zaostrenih varnostnih razmer še bolj pomembno, je še vedno majhen interes za zaposlitev v SV. Tudi tu je v zadnjih letih mogoče zaznati dvig številk, pa je vseeno 300 novih zaposlitev na leto premalo, da bi kadrovsko okrepili SV in da bi nadomestili vse odhode iz SV, ki so posledica naravnih procesov (upokojevanje) ali zavestne odločitve (odpovedi iz različnih razlogov)," je opozorila Juvan.

Preobrat po večletnem negativnem kadrovskem trendu

V Slovenski vojski so sicer pojasnili, da se je po večletnem negativnem kadrovskem trendu na področju zaposlitve trend zanimanja za vojaški poklic začel obračati navzgor. Leta 2023 so namreč prvič po letu 2010 zabeležili prek 300 novih zaposlitev.

Dodali so, da so v zadnjih letih na ministrstvu in v vojski sprejeli vrsto normativnih, organizacijskih in vsebinskih ukrepov, s katerimi želijo povečati zanimanje mladih za vojaško službo. Ukrepi se odražajo v večjem zaposlovanju v stalni sestavi, rasti števila pripadnikov pogodbene rezerve ter večjem zanimanju za prostovoljno služenje vojaškega roka. "Precejšnja prizadevanja so usmerjena v vzpostavitev dolgoročno vzdržnega sistema pridobivanja kadra," so dodali.

Kot so pojasnili, je bil dosežen finančno bolj stimulativen in kandidatom prijaznejši ter bolj oseben pristop v postopku zaposlitve oziroma sprejema v Slovenski vojski. "Zaradi digitalizacije je zdaj postopek hitrejši in z več notranjimi ukrepi se je čas od vloge do podpisa pogodbe skrajšal na približno mesec dni. Prav tako je program usposabljanja prilagojen mladim in bolj izpolnjuje njihova pričakovanja."

Med pomembnejšimi novostmi izpostavljajo spremembe zakona o službi v Slovenski vojski, ki od leta 2023 omogoča zaposlitev že s končano osnovno šolo, ob pogoju sklenitve pogodbe o nadaljnjem izobraževanju.

Pozitivne trende beležijo tudi v pogodbeni rezervi. "Okrepili smo prizadevanja za popolnjevanje pogodbene rezervne sestave s strani pripadnikov stalne sestave, ki so Slovensko vojsko zapustili zaradi upokojitve, s čimer smo nadomestili odliv specializiranih strokovnih kadrov," so dodali.

Uspešni so tudi pri podeljevanju štipendij – trenutno jih prejema več kot 600 srednješolcev in študentov, največ na tehničnih smereh.

Juvan: Najti morajo način, da mlade ohranijo v vojski

Velik delež štipendijskih razmerij sklenejo prav udeleženci vojaških taborov, ki so med mladimi vse bolj priljubljeni. Medtem ko je bilo leta 2021 udeležencev 480, leta 2022 pa 486, je njihovo število leta 2023 poskočilo na 718, lani pa že na 1.059. Tudi letos se je taborov udeležilo več kot tisoč mladih, so pojasnili v SV.

Zanimanje mladih za vojaške tabore je medtem presenetilo tudi Jeleno Juvan, kar je po njenem mnenju zelo pohvalno in očitno je SV našla uspešno formulo za srednješolce in študente. "Pri študentih gre tudi za to, da z udeležbo na taborih lahko opravijo določeno študentsko obveznost, kar je vsekakor zelo dobrodošlo."

Po njenem bi morala Slovenska vojska zdaj aktivno delati na tem, kako teh okoli 1.000 mladih, ki na leto gredo skozi eno izmed aktivnosti, kot je služenje vojaškega roka in vojaški tabori, ohraniti v vojski oziroma jih prepričati o zaposlitvi v SV.